Nato na severu sprožil novo misijo: "Arktika vse pomembnejša za varnost Nata"

Območje Arktike postaja vse pomembnejše za kolektivno varnost zveze Nato, je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte in spomnil, da je Nato v luči okrepljene ruske vojaške aktivnosti in zanimanja Kitajske danes sprožil novo misijo na območju Arktike, imenovano Arktična straža.

"Arktična straža izkorišča moč zavezništva, saj združuje dejavnosti Nata in zaveznikov na skrajnem severu v enoten globalni operativni pristop k regiji. (...) Z nadaljnjim usklajevanjem v okviru Nata bomo (...) oblikovali bolj usklajen okvir potencialnih izzivov na Arktiki, da bomo lahko hitro in učinkovito odpravili naše morebitne pomanjkljivosti," je povedal Rutte. Dodal je, da bo misija okrepila varnost na območju Arktike.

Danska in Nemčija napovedali sodelovanje v misiji

Sodelovanje v misiji sta medtem že napovedali Danska in Nemčija. "Znatno bomo prispevali in ohranili zagon, da se bo Arktika dolgoročno odražala v načrtih in vajah Nata," je dejal danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. Dodal je, da bodo podrobnosti podpore v okviru misije Arktična straža določene v sodelovanju z zaveznicami, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius pa je ob robu današnjega srečanja obrambnih ministrov EU v Bruslju napovedal, da bo Nemčija v misiji sprva sodelovala s štirimi letali eurofighter. O morebitni nadaljnji podpori misiji se bodo po njegovih besedah usklajevali z zaveznicami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Finsko obrambno ministrstvo je medtem pozdravilo pobudo Nata za krepitev varnosti na območju Arktike. "Bistveno je, da ima Nato močno odvračanje in obrambo na Arktiki in da je zmožen odgovoriti zlasti na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija," je še dodalo ministrstvo in hkrati opozorilo na vse večjo vlogo Kitajske v regiji.

Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je v Bruslju ponovil, da je Grenlandija za zavezništvo pomembno območje. "Dali smo jasno sporočilo, da si želimo mirnega reševanja različnih pogledov," je povedal minister in dodal, da sta se dva pripadnika Slovenske vojske s prvega dela misije že vrnila, če bo potrebno, pa bomo izmenjavo v sodelovanju z zaveznicami ponovili.

"Ukrajina sama ne more vzdrževati odpora proti Rusiji"

Generalni sekretar Nata je na novinarski konferenci prav tako predstavil osrednje tematike četrtkovega zasedanja obrambnih ministrov članic zavezništva.

Ministri bodo v Bruslju razpravljali zlasti o tem, kako zaveznice načrtujejo nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, da bi dosegle cilje, določene na vrhu Nata junija lani v Haagu. Tedaj so se namreč članice zavezništva dogovorile, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP.

Rutte je prepričan, da bi države morale krepiti naložbe v obrambo, povečati proizvodnjo in razvijati nove tehnologije, kar bi prispevalo k zagotavljanju kolektivne varnosti.

"Jutri bomo razpravljali tudi o naši nadaljnji podpori Ukrajini. Ruski predsednik (Vladimir) Putin skuša zlomiti ukrajinsko ljudstvo v upanju, da bo to oslabilo njihovo odločnost. Toda ukrajinsko ljudstvo je pokazalo, da se ne bo pustilo zlomiti," je povedal Rutte.

Pri tem je opozoril, da Ukrajina sama ne more vzdrževati odpora proti Rusiji ali zagotoviti trajnega in pravičnega miru. Dodal je tudi, da bodo zaveznice še naprej podpirale Ukrajino v boju proti ruski agresiji.

Na novinarsko vprašanje o morebitni obnovitvi dialoga s Putinom na evropski ravni, kar je nedavno predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron, pa je Rutte dejal, da podpira vse pobude, ki bodo privedle do konca vojne.